S preurejanjem stanovanja sva letos porabila čisto vse kvadratne centimetre razpoložljivega prostora. Vse lepo in prav. Kvadraturo sva res dobro izkoristila. Navadila sva se na nov videz, na novo podobo. Zadovoljna sva. A problem je nastal, ko so prišli prazniki in je bilo treba postaviti novoletno jelko. Kam naj jo stlačiva?

Z visoko aktivnostjo možganov poskeniram celotno stanovanje.  Prišla sem do ugotovitve. Nimava prostora niti za eno majhno smrekico. Kaj bova sedaj?

Tako kot po navadi, se ideja rodi takrat, ko nastane problem. Drevešček bomo lahko imeli, le ploščat mora biti. Malo sem pobrskala po Pinterestu, kjer je kar nekaj primerov za flat christmas tree. Nekaj časa sva sedela in dodelala najino idejo.

Kadar takole sediva in se pogovarjava o nečem, kar imava namen narediti, se vedno znova čudim. Kako je mogoče, da sva dve ločeni osebi, z enakimi mislimi v glavi. Noro! Kako se dopolnjujeva.

Jože se je javil za pripravo materiala. Strinjala sem se – ker je zame trenutno nemogoče za eno uro zapustiti dom, brez da bi nekdo z glasnim jokom izražal, kako zelo me pogreša.

Minil je več kot dober teden, preden sva uspela besede pretopiti v dejanja. Vedela sva, da nama bo to vzelo veliko časa. Ob dveh majhnih otročkih in neučakanemu kupu dlak pa se je ta čas samo še podaljševal.

Ko je prišel čas za to, sva se kljub vsemu z veseljem lotila dela. Najprej sva na najino leseno steno privezala brezove veje, ki so narezane na prave dolžine.

Brezove veje sva okrasila z umetno smreko.

Nato sva previdno napeljala lučke in smrekico okrasila še z ostalimi novoletnimi okraski. Velike bele okraske smo pred nekaj dnevi naredili sami, po teh navodilih.

Na koncu smo prižgali še lučke. Stopila sem nekaj metrov od najine stvaritve in moja misel se je spremenila v glas: “Tako lepega novoletnega dreveščka še nismo imeli.”

PS: V živo je še lepši:)