Mommin’ ain’t easy

Zadnje čase je pri naši hiši milo rečeno naporno. Vsak dan (po večkrat na dan) razmišljam o tem, kako ni enostavno biti mama.
Neizmerno hvaležna sem, da mi je Življenje dalo dva zdrava otroka. Ko sem postala mama, sem šele začutila, kaj je smisel mojega življenja. Materinstvo me resnično osrečuje. Vendar si kljub vsemu včasih čisto potiho zaželim, da bi lahko vsaj za trenutek (samo za trenutek) postala samo Nina, samo žena, samo prijateljica. Moje misli so kot razburkano morje in zdi se mi, da me pokonci držijo le še čudna vprašanja, ki se mi pogosto podijo po glavi.
  • Kdaj bom lahko v miru pojedla kosilo oziroma kdaj bom sploh lahko jedla in ne hitro požirala velike kose neprežvečene hrane, ki bi se po prihodu v želodec najrajši vrnili nazaj na krožnik?
  • Kdaj bom lahko spala vsaj toliko, da ne bom zjutraj najprej pomislila, če sem morda ponoči kje do onemoglosti žurala, ker se počutim kot, da imam najhujšega mačka v življenju?
  • Kdaj bom lahko šla v šoping in si dejansko kaj kupila in ne samo “uživala” v neskončni vožnji gor-in-dol po tekočem traku v Qulandiji?
  • Kdaj se bom lahko dokončno znebila vseh majic za dojenje in končno oblekla normalen nedrček, ki bo zagotovo moral imeti oznako PUSH UP?
  • Kdaj bom lahko brez slabe vesti dala otroke v varstvo in si privoščila nekaj minutk samo zase?
  • Kdaj se bom spet začela zavedati, da ni normalno, če sem ob odhodu v Lidl enako vznemirjena, kot sem bila pred leti, ko sem se odpravila na čezoceansko potovanje?
  • Kdaj bom nehala razmišljati o tem, da bi morala biti skodelica za kavo v velikosti kahle, a si v istem trenutku rekla: “Ah, nima smisla…Saj je itak nikoli ne uspem spiti do konca.”
  • Kdaj bom spet čutila tisto pekočo bolečino v mišicah, ki me bo spominjala, da sem končno naredila nekaj zase?
  • Kdaj bom lahko pri kuhanju kosila pokončni človek, ki stoji na dveh nogah in ne pelikan z otrokom na nogi in s kuhalnico v roki? (Za lažjo predstavo – stojim na eni nogi, druga je pokrčena in se naslanja na koleno prve, na pokrčeni nogi sedi otrok, ki ga držim z eno roko, v drugi roki imam kuhalnico in s tolažilno mislijo “kako sem sposobna” pripravljam kosilo. Ko začne smrdeti po zažgani čebuli iz moje glave izgine še ta edina misel.)
  • Kdaj se bom lahko zvečer ulegla na kavč in objeta z njim v miru pogledala en super film?
  • Kdaj pospravljanje stanovanja ne bo več Sizifovo delo?
  • Kdaj bom lahko šla spet sama na wc?
  • Kdaj bom spet na kolesu začutila veter na obrazu?
  • Kdaj, kdaj, kdaj…

Ne vem ali se “Kdaj seznam” sploh kdaj konča? Morda nikoli. Vem pa, da čisto vsak dan z lahkoto pozabim nanj.

Zvečer, ko moja čmurna že sladko sanjata, moje srce in oči počivajo ob njuni postelji, me prevzame tisti občutek neskončne ljubezni, sreče in ponosa. Po glavi se mi zapodi misel: VREDNO JE!

Ne glede na vso utrujenost, ne glede na vse pripetljaje, neprespane noči, zaporedje neskončnih odpovedovanj… Ne glede na VSE – VREDNO JE! Odkar sem mama sem neizmerno utrujena, a krati nikoli nisem bila srečnejša.

Posledica tega razmišljanja in občutkov je majica, ki je nastala zame in za vas, drage mamice. MOMMIN’ AIN’T EASY s pripisom #worthit.
 touche-slike2
Majice so primerne za vse, ki imate rade udobna, casual oblačila, a si vseeno želite biti IN. In to zagotovo boste v novi, oversize majici s posebnim napisom, ki ga razumemo le me – mame, ki gledamo s srcem. Saj veste –  bistvo je očem nevidno. (Mali princ)
Zase ali za svojo prijateljico jo lahko  naročite na fb strani Touche  ali na info@touche.si.
dsc04603

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s