Zavist

Zadnje čase veliko razmišljam o zavisti. Njene oblike videvam vsepovsod. Skušam razumeti, s kakšnim namenom se mi kažejo. Sprašujem se, zakaj jih danes s takšno lahkoto in tako jasno vidim. Je to dobro?  Sem bila včasih preveč naivna in slepa, da bi jih prepoznala. Naj pogrešam te čase? Ne vem.

Vem le, da jo prepoznam. Na vsakem vogalu. Na nedolžnih mestih. Čutim jo, voham jo. Zrem ji v oči in jo poslušam, ko mi zatrjuje, da to ni ona. Delam se, da ji verjamem. Vendar globoko v meni se prebudi nemir. Nemir, ki sporoča, da imam opravka z njo.

Zadnjič sem nekje na spletu naletela na pogovore skupine žensk, ki so si izmenjavale svoje temačne misli o uspešni Slovenki. Ob branju njihovih zapisov mi je vztrajno naraščal pritisk do te mere, da sem morala z branjem zaključiti, sicer bi me razneslo.

Pritisnila sem križek v desnem zgornjem kotu in poskušala na prebrano čim prej pozabiti. Minil je že skoraj teden dni, a si tistih besed si nikakor ne morem izbrisati iz spomina. Ostajajo v moji glavi.Odmevajo. Bolijo. Pritiskajo na stene. Hočejo ven. Pridružil pa se jim je odmev še ene besede. Zavist. Zavist. Zavist.

envy-jealous-women-animated

Uboge ženske, bolne od zavisti, si lajšajo svojo dušo tako, da se združujejo na spletu in izražajo svoje negativne misli. Misli, ki so tako močne, da jih ne morejo več zadržati samo zase. Zakaj? Ker je ona uspešna in ker one niso? Ali pa so uspešne, vendar ne v takšni meri in na tak način, kot bi si želele? Koliko negativne energije imajo v sebi? Smilijo se mi… Težko je živeti s takšnimi čustvi.

Med poplavo negativnosti, nevoščljivosti in zavisti je govor je tekel tudi o tem, kako ta ženska služi denar in ne dela nič. Da meša zrak, so rekle. Ne poznam je. Ne vem, kaj dela, niti koliko dela. Se ne poglabljam v to. Me ne zanima. Ne razmišljam o tem, ker nimam časa. Vem le, da se samo od mešanja zraka pošteno živeti ne da. Ko dobiš idejo in jo želiš spremeniti v posel, se moraš sprijazniti s tem, da boš moral delati. Trdo delati. Pravzaprav, moral boš garati. Vedeti moraš, da bo tvoja pot naporna in polna vsakodnevnih odpovedovanj. Ker brez nič, res ni nič.

In potem razmišljam dalje. Kaj pa, če bi ji res uspelo samo z mešanjem zraka? Predstavljam si jo, kako leži doma, z nogami v luft in možgani na off, medtem, ko se številke na njenem bančnem računu tako hitro večajo, da jim še sama ne more več slediti. Pa kaj potem! Lahko ji rečem samo: BRAVO! To besedo še trikrat ponovim in ji dodam še zvočni efekt.

Zakaj ji nekateri ne morejo privoščiti? Zakaj je to tako težko? Zakaj je zavist tista, ki vedno nadvlada? Boli jih, ker je nekdo uspešnejši? Ker ima boljši avto? Ker ima hišo ali pa večje stanovanje? Boljšo službo? Kravo?

V osnovi imamo vsi možnosti imeti kravo. Čisto vsi. Pa dajte še vi! Naj bo vaša zavist konstruktivna, ne destruktivna. Premaknite se od zaslonov, aktivirajte sebe in svoje možgane, spravite se v pogon, bodite aktivni, borite se zase in za svoje ideje, kupite si svojo kravo. Pa pazite, da bo simentalka, kot sosedova. Pa kaj eno – kupite si dve kravi, če mislite, da boste tako boljši, srečnejši. Samo prosim vas, lepo vas prosim – sosedovo pustite pri miru, saj nikomur nič noče. Naj živi… naj živi…

Ker veste kaj… Četudi se vam uresniči želja in sosedu res crkne krava, ne boste vi zaradi tega čisto nič boljši. Še vedno boste tisti, ki krave nikoli niste imeli. Samo povem…


Zavist je strupena puščica, ki si jo sami namerimo v srce. Zanimiv članek o tej temi si lahko preberete tukaj.

One thought on “Zavist

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s