Odločila sem se, da napišem tole objavo. Ne zato, da boste vsi vedeli, kam, kako in zakaj smo šli na dopust, pač pa zato, ker rada pohvalim, če je kaj pohvale vredno. In letos sva imela srečo na dopustu. Prvič je šlo vse gladko in zadovoljna sva bolj, kot sva pričakovala.

Midva sva skromna človeka. Da sva srečna, res ne rabiva veliko. Tudi kar se dopusta tiče, nikoli nisva komplicirala. Vedela sva, da se bova lepo imela, ker bova skupaj – kjerkoli že bova. Kot da bi širno vesolje to čutilo, nama je vedno, kadar sva kam šla, pripravilo en kup ovir, s katerimi sva se morala soočiti, preden sva se lahko resnično sprostila in uživala. A kljub vsemu sva se v večini primerov domov vračala zadovoljna.

Odkar imava otroke, se je vse spremenilo. Že ko sva si življenje zakomplicirala z Bajkom, sva spoznala, da nikoli več ne bo nič tako preprosto kot je bilo včasih, ko sva se lahko na hitro odločila in šla. Kamorkoli. Kadarkoli. S komerkoli. Vse je bilo ok.

Pa da ne bo pomote – najinega psa naravnost obožujeva, a imeti psa, ki živi s tabo, je precej podobno kot imeti otroka. Posebnega otroka.

---

Kar se tiče dopusta se srečujeva z naslednjimi skrbmi.

Pred odhodom – ne pozabi na njegov potni list, najljubše igrače, glavnik, posode za hrano in vodo, dekico, katero ima na svojem ležišču. Poskrbi, da bo plastenka s posodico, iz katere pije vodo, vedno pri roki. Na poti se večkrat ustavi, ker drugače se lahko zgodi, da bo od žalosti in stresa kar poginil.

Izbira lokacije – prepričaj se, da so v apartmaju hišni ljubljenčki dovoljeni, fino je, da ima apartma vsaj balkon, če ne terase, klima je nujna (Bajk je srednji nemški špic, sibirska pasma z ogromno dolge bele dlake in podlake, ki mu poletna vročina ne odgovarja), apartma naj bo čim bližje morja, na plaži je NUJNA senca.

Na cilju – pokaži mu, kje bo spal in jedel, naj si razgleda in označi okolico, na sprehod ga pelji samo zgodaj zjutraj in pozno popoldan, potolaži ga, ko vsako leto znova ugotovi, da je morje še vedno slano, pohvali ga vsakič, ko poln dvomov zaplava v slano vodo, steci za njim, ko se ustraši zvoka, ki je nastal, ker je nekdo pravkar skočil v vodo, ali pa samo zato, ker je prišel malo večji val. Uf, pa ne pozabi ga vsak dane temeljito počesati, drugače se bo do konca dopusta spremenil v veliko slano kepo dlak.

Pa še kaj bi se našlo. A mi sedaj verjamete, ko pravim, da je precej podobno, kot bi imela otroka? Ja, naš Bajk je poseben kuža. In na dopustu imamo z njim precej več dela, kot doma. Pa vseeno ga kljub temu vedno vzamemo s sabo.

---

Odkar imava še dva majhna otroka, je vse skupaj samo še bolj zanimivo. O raznih pripravah, pakiranju in o tem, da je karavan s prtljažnikom na strehi, skorajda premajhen, da se za en teden preselimo na lokacijo ob morju, verjetno ne rabim izgubljati besed.

Da vse (psa, otroka, in vse ostale pripomočke in da pri tem ne pozabiva sama nase) preseliva iz apartmaja na plažo je vsakič projekt zase. In če sem čisto iskrena, to ne bi smel biti projekt za samo dva človeka. Vsi, ki nas imajo možnost videti, bi moje razmišljanje zagotovo potrdili. In ko misliš, da si ta projekt po štirih dneh dopusta končno brezhibno izpeljal, se sprijazniš, da ti to pravzaprav nikoli ne bo uspelo, ko po desetih minutah na plaži zaslišiš besede: “Kakat me.”

Priznam – pred časom se je že zgodilo, da sem na glas in tako odločno rekla, da ne gremo nikoli več na dopust, da sem za trenutek še sama sebi verjela. On pa se mi je samo smejal – je že vedel, zakaj.

Ko sem se malo umirila, sem prišla do ugotovitve, da je pravzaprav vedno problem lokacija, ki si jo izberemo. Mi potrebujemo apartma čisto blizu morja. Nujno! Če ne dobim apartmaja na plaži, raje ne grem na dopust.

Odločila sem se, da si bom letos vzela še več časa in našla nekaj, kar nam bo pisano na kožo. Šli bomo na tak dopust, da se bosta tudi tati in mami tako zaluženo spočila in nabrala novih moči.

Našla sem ga. Apartma, ki bi lahko bil pravšnji za nas. Rezervirala sem ga v upanju, da je res. Ampak saj veste, kako je to – dokler ne prideš na lokacijo, ne moreš vedeti, če bo vse tako, kot je bilo videti na spletu. Najbolj na živce mi gredo podatki o oddaljenosti od morja. Do najbližje plaže je 200 m – pri tem pa ne povedo, da je to 200 m zračne linije ali pa 200 m hoje po hribu navzol, za katero bi potrebovali gojzarje in plezalno opremo. Ali pa je apartma postavljen tik ob prometni cesti, ki jo je potrebno prečkati, če hočeš priti do plaže.

Ko smo prišli v Zadar, natančneje v apartma Dora, sva že po prvih desetih minutah rezervirala termin za naslednje leto. Zakaj?

Apartma je pritličen in stoji pravzaprav na plaži, ki ima veliko sence. Velika, z zelenjem zasajena terasa, je odlična za otroke (in psa). Kljub vsemi pa ne bi bila tako brezskrbna, če terasa ne bi bila zagrajena. Tako veva, da so otroci na varnem in da brez naju ne bodo nikamor odtavali.

Apartma ima bivalni prostor, dve spalnici, kopalnico in kuhinjo, ki (ne morem verjeti) pesega najine potrebe, saj je opremljena z nekaterimi pripomočki, ki jih še doma nimava. Na dopustu vedno kuhava sama in kuhanje tukaj je resnično pravi užitek.

Ob prihodu nas je na mizi počakalo sveže sadje, v hladilniku sok in pivo, pripravljen led, kava, mleko, sladkor in osnovne začimbe za kuhanje, olje, kis, vrečke za smeti, sredstva za pomovanje in pranje posode. Vse popolnoma novo, neodprto, pripravljeno samo za nas.

Vse to me je navdušilo bolj kot si lahko mislite, saj takšnih stvari resnično nisem vajena. A kar je najpomembnje za nas, je oddaljenost od morja in plaža. Od vrat apartmaja do plaže je morda 30m. Na plažo odnesemo samo brisače. Ko je kdo žejen, gremo pit v apartma. Je kdo lačen? Ni problema – gremo iskat nekaj za pojest. Porabili smo sončno kremo. Pa kaj. Preštej do 26 in že bom nazaj s kremo v roki. Kakat te ljubica? No, pa pojdiva. Sveže kuhana kava na plaži ali hladen mojito? Seveda, brez problema.

Plaža ima veliko naravne sence. Na enem delu plaže je morje precej daleč plitvo in toplo, kar je super za otroke. Ko otroka spita pa si midva izmenično privoščiva nekaj plavalnih zamahov v tistem delu, kjer je morje bolj globoko.

Okolica je mirna in urejena. Ob morju se lahko sprehajamo s psom ali kolesarimo. Na klopicah, ki so na plaži pa lahko ob večerih opazujemo najlepše sončne zahode.

Na tem dopustu smo resnično zadovoljni vsi – otroka, pes, najbolj pa midva, ker po vseh neuspelih poskusih resnično znava ceniti luksuz, ki ga imava tukaj. Temu lahko resnično rečem DOPUST, za katerega  veseljem odštejem najin čisto vsak prislužen €. Naslednjih nekaj let naju v mesecu juniju zagotovo najdete tukaj.

Vse fotografije so bile posnete v apartmaju in v njegovi neposredni bližini.

 

Če koga zanima še kaj, mi lahko piše in z veseljem vam odgovorim na vprašanje ali posredujem kontakt izredno prijaznih lastnikov.