Nekaj o Nitki in Hvala, ker si

Na stolu sem se udobno namestila. Poravnala sem hrbet, da je med lopaticami dobro zahrustalo, globoko vdihnila in roke položila na tipkovnico. Razmišljala sem o svojem delu.

“Napiši nekaj o Nitki“, mi je rekla. Ok. Ni problema, z veseljem. O Nitki bi res lahko pisala, pisala in potem še malo pisala. “Na kratko, se predstavi” je bil njen naslednji stavek. Na kratko naj se predstavim? Sebe in Nitko? Nemogoče. Kako naj na kratko naj povem o svojih začetkih, vzponih in hudih padcih, o veselju, zadovoljstvu in obupu, ki me spremjlja zadnja leta? Na kratko naj povem, kako sem pričela s šivanjem, kako sva ustvarila Nitko, kdaj mi je pri šivanju prvič priskočil na pomoč on in kako nama je uspelo obdržati Nitko v svojem življenju. Na kratko? Nemogoče.

Vseeno sem pričela s pisanjem. Ves čas sem se trudila, da bom kratka in jedrnata, a kljub temu sem spisala dve celi strani in še malo. Ko sem končala, je sledilo črtanje in brisanje stavkov, odstavkov.

Skrajšano verzijo sem poslala njej.

“Želja po šivanju je v meni rasla kar precej let in pred tremi leti sem začutila, da je pravi čas, da naredim nekaj v tej smeri. Med svojo prvo nosečnostjo sem se udeležila treh šiviljskih delavnic.

Tam sem se naučila svojih prvih negotovih šivov. Prišila sem svoje prve aplikacije. Zlomila svojo prvo iglo. Takoj in brez pomisleka sem si kupila svoj prvi šivalni stroj in z vsemi svojimi velikimi šiviljskimi napakami, ki so se vrstile druga za drugo, nadaljevala delo doma.

Šivanje me je že v samem začetku popolnoma prevzelo. Spomim se, kako sem večino svojega prostega časa presedela za začetniškim šivalnim strojem, šivala stvari, ki jih nisem nikoli potrebovala, samo zato, da sem se učila. Svoj denar sem zapravljala za prve centimetre blaga. Računalnik sem potrebovala samo še zato, da sem se preko spleta učila novih šiviljskih trikov.

V nekaj mesecih sem se naučila precej, zamenjala stroj in rodila hčerko. Šivanje je takrat šele dobilo pravi smisel, saj sem pričela šivati za njo. Moj facebook profil so pričeli krasiti izdelki, ki so vsakodnevno nastajali izpod mojih rok. Kmalu pa sem povsem nepričakovano pričela dobivati svoja prva naročila. In tako je posledično nastala Nitka – unikatni otroški izdelki.

Nitka je danes ime za unikatna, kakovostna in udobna oblačila, ki so namenjena predvsem dojenčkom in malčkom. Za tem imenom stojim skupaj s svojim možem, ki je tudi najpomembnejši del moje zgodbe. Veliko časa skupaj preživiva v najini delavnici, kjer zapisujeva in uresničujeva nove ideje, sprejemava naročila, krojiva, šivava, tiskava in vse ostalo, kar je potrebno narediti, da iz ideje nastane izdelek, ki od naju pride k vam.

Foto: Moja galerija

Nitka bo decembra praznovala že svoj tretji rojstni dan. Pri dveh majhnih otrocih je vzporedno vodenje posla precej zahtevna življenjska odločitev. V bistvu sploh ne vem, kako nama je uspelo stopiti na to pot in se na njej obdržati. Zadnja leta so polna vzponov in padcev. Velikokrat sem bila že tik pred tem, da bi z delom končala, ker je bilo enostavno prenaporno. Vendar nisem. Zakaj?

Preprosto – v šivanje sem zaljubljena. Kako se človek lahko odreče nečemu, v kar je zaljubljen? Ne more se. Ne bo se. Naredil bo vse, kar je v njegovi moči, da to obdrži.

Zato kljub številnim neprespanim nočem, vrsto odrekanj in neprestanega napornega usklajevanja družine in dela, Nitka ostaja pomemben del našega življenja. Šivanje me neizmerno osrečuje in vesela sem, ker lahko del te sreče preko svojih izdelkov delim tudi z vami.”

Nitka v reviji Nova

Na stolu sem se udobno namestila. Poravnala sem hrbet, da je med lopaticami dobro zahrustalo, globoko vdihnila in si z rokami podprla glavo. Nisem več razmišljala o svojem delu. Razmišljala sem o njej.

Kako je mogoče, da ona tako močno verjame vame in v moje delo? Ona je tista, ki si vzame čas in mi vedno znova pripoveduje, kako čudoviti so moji izdelki in kakšen smisel za ustvarjanje imam. Ona je tista, ki zvesto spremlja mojo stran in mi pri vsaki objavi stisne spodbuden ‘lajk’ pa še kakšen komentar. Ona je tista, ki mi velikokrat pove, naj zaupam sama sebi, naj se cenim in zavedam, da sem najboljša. Ne vem kako, a v meni vidi tisto, za kar so moje oči slepe.

Draga moja Teja Perjet, saj veš, da je tale zahvala namenjena samo tebi. Lahko bi po alinejah naštevala: