Zadnjič sem dobila precej zanimivo sporočilo. Pisala mi je diplomirana modna oblikovalka, ki se že vrsto let ukvarja s šivanjem.

Želela je pohvaliti mojo poslovno idejo, moj uspeh (kaj to sploh je?), pogum in moj entuziazem. Tudi sama šiva in ve, da se v tem poslu velikokrat čuti nevoščljivost, ki pa pri meni bojda izzveni, ker imam doma veliko podporo svojih najdražjih.

Veliko sporočil dobim, ki se tematsko povezujejo z njenim, a ona je napisala še nekaj, kar mi je dalo misliti. Izpostavila je, da se v oblikovanju delimo na izobražene in neizobražene. 

Ja, se strinjam. Nič novega. A nato je še dodala: “Morda bi moje kolegice iz faksa imele ogromno pripomniti o kakšni taki, ki se kar tako spusti v izdelovanje oblačil.”

Foto: Studio Ljubezniva

Na tem mestu pa sem pričela razmišljati o svoji situaciji.

Sama v tej “stroki” spadam v množico neizobraženih. Nisem pravi dilp. Moj poklic pravzaprav nima nič skupnega s šivanjem, modnim oblikovanje in podjetništvom. Sem  učiteljica, ki je danes zelo ponosna lastnica spletne trgovine z otroškimi oblačili.

Foto: Studio Ljubezniva

Nikoli si ne bi mislila, da se bo moje življenje obrnilo v to smer, saj sem pri delu z otroki v razredu zelo uživala. Vse se je zgodilo tako naključno. Življenje je ponudilo in zgrabila sem. V šivanju sem našla veselje, sprostitev in tisto strast, ki jo vsak v življenju potrebuje, da se ne počuti prazen. Z Nitko sem našla sebe. Z veliko odrekanja je šivanje postalo del mojega vsakdana, postalo je moje življenje in sčasoma je postalo tudi moja edina služba.

Oblačila krojim in ustvarjam s takšnim veseljem, da zvečer, ko ležim v postelji, komaj čakam jutro, da bom lahko spet pričela z delom. To je droga, vam povem. A vesela sem, da me je zasvojila.

Vem, da bi mi bilo na moji poti marsikaj prihranjeno, če bi si za zguljenimi šolskimi klopmi pridobila nekaj osnov šivanja. Tako pa sem se vsega, kar znam, morala naučiti sama. Verjamem, da je bila moja pot zato celo težja in bolj naporna. A kljub temu se še vedno ne morem kititi z nobenim dipl. nazivom. A veste kaj? Vseeno mi je.

Delam z veliko ljubeznijo. Poleg ljubezni do šivanja pa lahko rečem, da sem pridna kot mravljica. Tisti, ki me poznajo ne rečejo, da delam, pravijo, da garam. V moje delo je poleg znanja, do katerega sem se dokopala sama, vključeno še mnogo vztrajnosti, volje, delovnih navad, potrpljenja in odrekanja in vse to mi je dala le šola življenja.

Moje vodilo pri šivanju je, da morajo biti oblačila udobna, drugačna in kvalitetna. Ostalih omejitev pravzaprav nimam in morda je ravno tukaj moja prednost, saj me šola pri ustvarjanju ni omejila in mi privzgojila prav/narobe teorije. Najbolj od vsega pa me razveseli, ko vidim, da v mojem ustvarjanju uživajo tako otročki kot njihove mamice. In to je zame največji uspeh.

Foto: Studio Ljubezniva

Zaradi vsega tega mi je pravzaprav vseeno, kaj bi imele pripomniti diplomirane oblikovalke s faksa. Dejstvo je, da svoje delo opravljam s srcem, opravljam ga dobro in posledično z Nitko čutim večji uspeh kot sem ga čutila, ko sem postala diplomirana profesorica razrednega pouka.

Zato vsem polagam na srce…

V življenju ni nič dokončnega. Bodite pogumni, upajte si in stopite izven konzervativnih okvirjev, ki so nam jih privzgojili starši. Na življenje poglejte kot na neskončno morje možnosti. Čisto vsak je lahko to, kar si želi. Ne ozirajte se na to, kaj bodo rekli drugi.  Vse kar morate narediti je, da najdete tisto, kar vas osrečuje in z veliko volje, dela, odrekanja in pozitivne energije je uspeh zagotovljen. Če je uspelo meni, verjemite, lahko uspe tudi vam. Če ste dipl ali ne.

Pa srečno.

Hvala Studio Ljubezniva, ker si naju ujela pri delu.