Zadnjič smo bili na praznovanju rojstnega dne in tam je Zoja prvič videla in jedla Cake Popse. Noro res, kaj to naredi otrokom. Sladica, ki sem jo sama že velikokrat videla, a je nikoli nisem poskusila, ker sem si zamislila, da je preveč sladka in mi zato ne bo dobra, je Zojo posrkala vase. Če je ne bi ustavila, sem prepričana, da bi sama pojedla cel kozarec tek lizik – kakor jih je ona poimenovala.
Nekje vmes, med navdušenjem in okušanjem, je vsa zapacana od čokolade in s prepolnimi usti zastavila vprašanje, ki sem ga malo bala, a sem ga hkrati tudi pričakovala: “Mami, a boš ti tudi meni naredila te lizike, ko bom imela rojstni dan? Boš, ne?”
In kaj naj reče mama v takem primeru? “Bom, seveda, da bom” je bil moj prvi in precej trapast odgovor.
Zakaj trapast? Ker še nikoli nisem delala Cake Popsov, ker sem slišala, kako težko jih je narediti, da je z njimi res velikost dela, da je ogromno packanja in poleg vsega obstaja velika verjetnost, da ti sploh ne ratajo tako, kot bi bilo treba.
Ampak, “bom, seveda, da bom”, je bil moj prvi odgovor in ker svoje otroke učim, da obljuba dela dolg in jima želim biti pri tem kar se da dober zgled, sem imela natanko nekaj dni časa, da sem ponotranjila ta “bom, seveda, bom” in tudi sama začela verjet, da jaz to zmorem.
Na Pekis.si sem naročila paličice za popse (morajo biti papirnate ali lesene), perlice za posip in moder čokoladni obliv za popse.
Pripravila sem sebe in teren. Kljub temu, da vedno pečem skupaj z otrokoma, sem tokrat presodila, da izdelava Cake Popsov zagotovo ni projekt, ki bi si ga želela izpeljati skupaj z njima. Vsaj prvič ne. Ko jih bom delala naslednjič, bosta zagotovo tudi onadva ustvarjala po svoje, z mano.
Včeraj sem poklicala prijateljico in jo prosila za recept in natančna navodila za izdelavo Cake Popsov. Bom kar citirala njene besede, saj so bila navodila odlična, glede na to, da so mi Popsi kar dobro uspeli.
Aja, sem ženapisala, da Cake Popsov nisem nikoli jedla, ker sem se odločila, da niso dobri. No, včeraj me je prevzel vonj zdrobljenega biskvita, pomešanega z mascarponejem in nutello. Sem nesla eno kroglico v usta, da se prepričam, če je okus vsaj približno tako dober kot vonj. Aha, je! Odlične soooo! Nisem sladkosnedna, a vseeno me je skrbelo, da bom pojedla vse, preden jih bom sploh dokončala. Res so dobre. Njami.
“Nina koliko bi jih pa rada naredila? 50? Ok, potem naredi takole:”
(Aja, mimogrede, ni jih nastalo 50, ampak skoraj 100!!)
SESTAVINE
5 jajc
250 g moke
200 g sladkorja (lahko tudi manj)
1 dcl vode
1 dcl olja
1 pecilni prašek
- cca 350 g mascarponeja in nutella po občutku
- 400 g čokolade in malo olja za preliv (ali preliv, ki sem ga jaz kupila v Pekis.si)
- Maso za biskvit naredimo tako, da penasto vmešamo jajca in sladkor, dodamo olje in vodo, na koncu pa še moko s pecilnim praškom. Nuša je rekla takole: “Dej pečt pa naj se peče, dokler ni pečeno.” Jaz bom malo bolj natančna – naj se peče v predhodno ogreti pečici, na ventilaciji, 180 stopinj, cca 20 minut oziroma dokler ni pečeno.
(Tole je meni osebno najbolj preprost recept za biskvit, ki ga pogosto spečem, prerežem na pol in polovico namažem z mešanico mascarponeja in kisle smetane in posujem s kokosovo moko, drugo polovico pa namažem z marmelado z okusom gozdnih sadežev. Obe polovici dam skupaj tako, da sta oba namaza v sredini. Ne vem, kako se temu pecivu pravilno reče, jaz ga imam zapisanega kot babičino pecivo. Probajte, res je preprosto in dobro.)
2. “Nina, ko bo biskvit pečen, ga pusti, da se ohladi, nato ga z rokami raztrgaš na manjše dele in čist, čist, čist, ampak res čist, zdrobiš. Da ne boš pustila, kakšnih večjih kosov, ker ne bo dobro.” In tale del sem zelo resno vzela. Biskvit sem razdrobila na prakoščke!
3. Ko je biskvit dobro razdrobljen, mu počasi dodajaš mascarpone in nutello.
Za začetek bi rekla, da dajte 3 velike žlice mascarponeja in 2 veliki žlici nutelle. Zmes z rokami dobro premešajte, zgnetite in po potrebi dodajajte mascarpone. Moj biskvit se je obarval na rjavo in zmes je po gostoti spominjala na tisto maso, iz katere delamo rumove kroglice. Zelo pomembno je, da masa ni presuha ali premokra.
4. Maso za 1 uro postavi v hladilnik.
5. Nato iz mase oblikuj kroglice in jih za 20 minut daj v skrinjo.
6. Medtem časom nad soparo stopiš čokolado. Dodaš ji cca 2 žlici jedilnega olja, da jo nekoliko razredčiš. To čokolado boste kasneje uporabili tudi za namakanje kroglic. Polovico kroglic vzameš iz skrinje. Paličico namočiš v stopljeno čokolado in jo zapičiš v kroglico. Kroglice na paličici daš nazaj v skrinjo. Enako narediš še pri drugi polovici kroglic.
7. Čokolada za preliv je že stopljena in pripravljena. V tem času se je ravno prav ohladila, da bo primerna za namakanje kroglic. Iz skrinje vzamemo kroglice na palčki, po 5 naenkrat. Kroglico namočimo v stopljeno čokolado in jo nežno otresemo. Paličico zapičimo v stiropor in takoj potresemo s perlicami. Če se perlice ne primejo, se je čokolada na kroglici že preveč ohladila, strdila, kar pomeni, da boste vse skupaj morali delati nekoliko hitreje. Če se čokolada na kroglici ne strdi hitro, pomeni, da so kroglice, ki ste jih vzeli iz skrinje še pretople. Opazila sem, da sta temperatura ohlajenih kroglic in temperatura stopljene čokolade na tej točki ključnega pomena. Težko vam točno razložim, do stopinj natančno, kako mora biti, ampak prepričana sem, da boste dobili občutek. Ko jih narediš 100, ti postane vse jasno:)
Nuša mi je svetovala, naj si pogledam še kakšen posnetek na You tube, da mi bo bolj jasno, kako se jih namoči, zapiči in posipa. Tukaj si lahko ogledate posnetek/posnetke.
Se sprašujete, zakaj so vsi popsi modri? Ne vem, vprašajte našo Elso:)
Kakšno veselje!
Touche 