Opis čokolešnika na Podravkini strani.

Instantni žitni in pšenični kosmiči z dodatkom najokusnejših lešnikov ter okusne čokolade so vir vitaminov B-kompleksa in takojšnjega zadovoljstva. Pripravljeni z mlekom zagotavljajo vse potrebne hranljive sestavine in energijo za okusen začetek ali pa konec dneva. Priljubljeni so že več generacij – med vsemi. Instantni klasik! 

Ali pa še boljše reklamne vrstice, ki sem jih pred kratkim zasledila nekje na spletu: Pojejte zdrave žitarice že za zajtrk. Čokolino in čokolešnik naj bi spadala med zdrave žitarice?!

Vsak, ki vsaj malo razmišlja, ve, da čokolino in čokolešnik nikakor nista del zdrave in uravnotežene prehrane. Če malo pogledaš hranilne vrednosti izdelka, ti je lahko takoj vse jasno. Najbolj bode v oči podatek, da je v 100 g čokolešnika kar 41 g sladkorja. Skoraj polovica!!! Za primerjavo: v mlečni 100 g čokoladi Milka je 58 g sladkorja. Zato je po mojem mnenju skoraj enako, če ponudimo otroku za zajtrk te zdrave žitarice, ki to defenitivno niso (kljub vsem vitaminom, ki so dodani – ne pozabimo, da so vsi sintetični) ali pa ga zjutraj nahranimo kar s čokolado. Saj vem, otroci se ne bi pritoževali.

Za zdravo prehrano svojih otrok pa smo odgovorni odrasli! Ne me narobe razumet – tudi sama sem otrokoma postregla s čokolinotom ali čokolešnikom. Prva leta sicer ne. Takrat sem jima pripravljala razne zdrave kašice, ki sta jih oboževala. Vse dokler se nista prvič srečala z znanimi lino in čoko izdelki. Potem pa moje kašice kar naenkrat niso bile več dobre. Sicer se ne čudim. V svoje kašice nisem dodajala po nekaj žlic sladkorja. Kako pa je s sladkorjem, kako deluje na organizem, pa tudi vemo, kajne?

Moja otroka sta čokolešnik jedla, vendar sem jima ga vedno vztrajno in odločno omejevala. Sin ni nikoli bil problem. Hči pa je mahnjena na vse, kar je sladko. Kljub temu, da sem ji razložila, zakaj ne dovolim, da pogosto je čokolino ali čokolešnik, me je vseeno prevečkrat prosila po njem.

Iskreno povedano, kljub temu, da vem, da sem delovala v njeno dobro, me je vsakič, ko sem rekla NE čokolinotu in tistim ubogim učkom (otroci vedo, na katere gumbe je treba pritisniti) stisnilo pri srcu. In tako sem začela razmišljati o domači, zdravi alternativi čokolešnika.

Na spletu je kar nekaj receptov za domač čokolino in čokolešnik. Prizkušala sem jih, vendar nobeden ni bil čisto po mojem okusu, po njenem pa sploh ne!

Nato sem ga naredila malo po svoje. Cilj je bil:

• čim manj komplicirati
• narediti dober čokolešnik, ki bo tudi zdrav obrok
• čokolešnik mora biti na koncu tak, da ga lahko naredim v večjih količinah in ga za nekaj časa tudi shranim (če delam na zalogo, mi to prihrani ogromno časa)

SESTAVINE

700 g ovsenih kosmičev

0,5 kg lešnikov

100 g temne čokolade

POSTOPEK

1. Na pekač, obložen s peki papirjem, stresem lešnike in jih razporedim po celem pekaču. Dam jih v pečico, ogreto na cca 160 stopinj za približno 20 minut (včasih celo več, ker na njih pozabim..ups). V teh 20 minutah s kuhalnico lešnike nekajkrat premešam.
2. Praženim lešnikom odstranim ovojnico in jih zmeljem. Meni osebno je za ta del najboljši termo mikser (imamo enega iz Lidla, ki ni bil tako hudičevo drag, ampak zelo pridno služi svojemu namenu). Pazim, da jih ne zmeljem preveč in da se ne začne iz lešnikov izločati olje (ja, termomikser to zmore).
3. Lešnike pretresem v večjo posodo.
4. V termomikser nato stresem ovsene kosmiče in jih zmeljem v moko, ki jo dodam lešnikom.
5. Zmeljem še čokolado.
6. Vse sestavine stresem nazaj v posodo in zmiksam še vse skupaj – tako se res vse dobro premeša, čokolada se lepo prepoji po lešnikih in ovsena moka se nekoliko obarva.

Mešanico shranjujem v zaprti škatli za shranjevanje.

• 

• 

• 

Čokolešnik delam čisto po občutku – nikoli ne tehtam, prilagajam se glede na končni videz. V primeru, da imam bolj malo čokolade, v mešanico dodam eno žlico kakava – da dobi čokolešnik pravo barvo. Verjemite, barva je pomembna. Če ne bo prave barve, bo otrok hitro vprašal: Zakaj je pa tako čudne barve? In kaj sledi? Ni mi dober. In ne prepriča ga ODLIČEN okus in po čisto pravih, praženih lešnikih.

Otrokoma ga pripravim tako kot klasičnega – mešanico prelijem s toplim riževim (ali navadnim) mlekom. Je pa res, da se ne zgosti v tistem trenutku – ovsena moka rabi malo več časa, da se napne. Imejte to v mislih, da ne boste prilili premalo mleka. Tako pripravljen čokolešnik lahko uporabite tudi kot dodatek s sladicam, lahko ga potresete po jogurtu…

Pa dober tek!!

Aha pa še tole – najbolj pogosto vprašanje, ki ga dobim, ko s kom delim recept je: PA TO OTROKA JESTA?

Odkrito povedano – prvič sta se zmrdovala. Da ni dober, sta rekla, še preden sta ga sploh lahko dobro okusila. Verjetno ni bil prave barve 🙂 Saj veste, kakšni so otroci…

Ne, bom lagala, nista ga jedla. Vendar sem se odločila, da bosta čokolešnik jedla samo pod pogojem, da jesta domačega. In zato sem se stvari lotila malo bolj politično. V svojo, domačo mešanico sem primešala še navaden, kupljen čokolešnik. Najprej je bilo razmerje: pol mojega, pol kupnjenega. Naslednjič sem dala 3/4 domače mešanice in 1/4 kupljenega čokolešnika. Nazadnje pa samo še domačega. Postopoma sta se privadila novega okusa in sedaj oba povesta, da je naš čokolešnik veliko boljši kot kupljen. Pa še zdrav je, veselo dodata. Se popolnoma strinjam z njima!